Pogosta vprašanja

Za vas smo izbrali najpogostejša vprašanja in odgovore nanje. Mogoče dobite odgovor, ki ga iščete, že na tej strani. Izberite področje, ki vas zanima.

• Plače in povračila stroškov
• Letni dopust in regres
• Sklenitev delovnega razmerja
• Odpoved delovnega razmerja
• Zaščitene kategorije delavcev (invalidi, starejši, …)
• Delovni čas

---

Plače in povračila stroškov

1. Ali obstaja najnižja plača, ki mi jo je delodajalec dolžan izplačati?

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi mora biti vedno v denarni obliki.
Plača je odvisna od delovnega mesta, ki ga delavec opravlja in je določena s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja delo oziroma koristi letni dopust njegova plača ne more biti nižja od minimalne plače. Minimalna plača je določena z Zakonom o minimalni plači in se usklajuje enkrat letno najmanj z rastjo cen  življenjskih potrebščin. Znesek minimalne plače določi minister za delo po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v urednem listu.

Najnižje plače za posamezni tarifni razred so določene s kolektivnimi pogodbami dejavnosti.

2. Kaj mi poleg osnovne plače še pripada?

Poleg osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi delavcu pripadajo še razni dodatki, kot so dodatki za minulo delo, stalnost (če je dogovorjena s kolektivno pogodbo oziroma s pogodbo o zaposlitvi), dodatek za uspešnost, za posebne pogoje dela… .
Vsi ti zneski so v bruto zneskih, od katerih je potrebno odšteti 22,10% prispevkov za socialno varnost ter akontacijo dohodnine po veljavni lestvici.
Če delavec ne opravlja dela iz opravičljivih razlogov, mu za ta čas pripada nadomestilo pleče v višini kot to določa Zakon oziroma kolektivne pogodbe.

3. Do kdaj mora delodajalec izplačati plačo?

Delodajalec je dolžan izplačati plačo najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Lahko pa je s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo določeno, da se plača izplača tudi prej. Takega dogovora se je delodajalec dolžan držati. Če plačo izplača kasneje, je v zamudi z izplačilom in zato dolguje delavcu tudi zakonite zamudne obresti.

4. Ali je plačilna lista obvezna?

Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun (plačilna lista), ki vsebuje zlasti naslednje podatke:

• osnovno plačo delavca,
• dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma iz pogodbe o zaposlitvi,
• plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
• nadomestilo plače po posameznih vrstah
• bruto plačo
• znesek prispevkov za socialno varnost,
• neto plačo,
• akontacijo dohodnine od osebnega prejemka,
• neto izplačilo plače.

Ob obračunu plače lahko delodajalec ne istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).

POMEMBNO!!!

Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo.

Delavec ne more dati takega soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve – vnaprej soglašati.

5. Delodajalec pravi, da mu ni treba plačati stroškov za prevoz in prehrano, ker je to že vse v osnovni plači. Ali je to res?

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Povračila stroškov niso del plače in jih je delodajalec vedno dolžan izplačati poleg plače. V primeru zagotovljene prehrane oziroma prevoza s strani delodajalca delavec do povračila stroškov ni upravičen.

Višino povračil stroškov določajo kolektivne pogodbe dejavnosti, bolj ugodna pa podjetniške kolektivne pogodbe.

6. Koliko mi pripada za prevoz na delo?

Najnižja višina je 60% cene najcenejšega javnega prevoza. Najvišja vrednost od katere se ne plačajo prispevki in ne dohodnina pa je višina stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča. Mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče, pa je prebivališče, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini dogovorjeni s kolektivno pogodbo. Najvišji znesek, od katerega se še ne plačajo prispevki in dohodnina pa je 0,18 EUR za vsak polni kilometer ( ti zneski veljajo od 1.8.2008 dalje pa do spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja).

7. Koliko mi pripada za prehrano?

Če prehrana pri delodajalcu ni organizirana, je delavec za polni delovni čas upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom najmanj v višini določeni s kolektivno pogodbo, ki ga zavezuje.

Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma podjetniške kolektivne pogodbe imajo določene višje zneske. 6,12 EUR pa je najvišji znesek od katerega ni potrebno plačati dajatev.

8. Koliko znašajo dnevnice in kilometrina za službeno potovanje?

Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji se izplačujejo v skladu z določili kolektivne pogodbe, ki zavezuje posameznega delodajalca.

Najvišji zneski pri povračilu stroškov za službeno potovanje v Sloveniji, kateri se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost pa so:

• nad 6 do 8 ur znaša 7,45 EUR,
• nad 8 do 12 ur znaša 10,68 EUR,
• nad 12 ur 21,39 EUR.

Za prevoz za vsak polni kilometer na službenem potovanju pa 0,37 EUR.

Stroški za prenočevanje na službenem potovanju pa se povrnejo v višini predloženega računa za prenočevanje.

9. Koliko pa so povračila stroškov za službeno pot v tujino?

Delavec, ki ga delodajalec napoti na službeno pot v tujino, je upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano), povračila stroškov za prevoz in povračilo stroškov za prenočevanje, pod pogoji in višini, kot je določeno z izvršilnim predpisom, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino.

---

Letni dopust in regres

1. Kdaj pridobim pravico do letnega dopusta?

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec tega pogoja ne izpolnjuje, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje delovnega razmerja pri delodajalcu.

2. Koliko dopusta mi pripada in kje je to zapisano?

V Zakonu o delovnih razmerjih (Ur.l.RS 42/02 in 103/07) je za delavce določen minimalni dopust. Letni dopust ne more biti krajši kot 4 tedne, kar predstavlja:

• 5 delovnih dni na teden – najmanj 20 dni dopusta;
• 6 delovnih dni na teden - najmanj 24 dni dopusta.

Daljše trajanje letnega dopusta pa se lahko določi s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi.

Poleg določil iz drugega odstavka delavcu pripada še dopust na podlagi socialnih kriterijev in sicer najmanj 3 dni dodatnega dopusta:

• starejšemu delavcu (moški ob dopolnitvi 55 let in ženske v letu 2008, ko dopolnijo starost 52 let in 8 mesecev. Za ženske velja prehodno obdobje do leta 2014, ko se izenačijo z moškimi in se starost postopoma dviguje in sicer:
• 2008 starost 52 let in 8 mesecev
• 2009 starost 53 let
• 2010 starost 53 let in 4 mesece
• 2011 starost 53 let in 8 mesecev
• 2012 starost 54 let
• 2013 starost 54 let in 4 mesece
• 2014 starost 54 let in 8 mesecev
• 2015 starost 55 let)
• invalidu
• delavcu z najmanj 60% telesno okvaro
• delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo

Delavec ima pravico do 1 dodatnega dneva dopusta po socialnih kriterijih za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Pri tem ni potrebno, da oče ali mati živita v skupnem gospodinjstvu z otrokom.

Dodatni dnevi dopusta po socialnih kriterijih se med seboj seštevajo (npr. starejši delavec in invalid 3 dni + 3 dni = 6 dni dodatnega dopusta).

3. Do kdaj me mora delodajalec obvestiti o številu dni letnega dopusta?

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

4. Na kakšen način lahko izkoristim letni dopust?

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev.

Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:

• če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
• če mu delovno razmerje preneha pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
• če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Ob prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta.

5. Kako se izračuna nadomestilo plače za dneve, ko sem koristil letni dopust?

Za čas koriščenja letnega dopusta je delavec upravičen do nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel če bi delal.

6. Ali mi delodajalec lahko odredi prisilni dopust?

Letni dopust se predvsem zaradi svojega namena ne more koristiti zgolj po navodilu oziroma odreditvi delodajalca, pač pa vedno ob upoštevanju interesov delavca na eni strani in potreb delovnega procesa na drugi strani. Letni dopust je namenjen predvsem počitku delavca, njegovi rekreaciji in uskladitvi njegovih družinskih obveznosti. Dopust je še posebej pomemben z vidika varnosti in zdravja pri delu, saj se delavec v času letnega dopusta odpočije in si nabere novih moči za varno opravljanje dela. Letni dopust pa ni samo v interesu delavca, pač pa tudi delodajalca, saj se na ta način zmanjšajo možnosti nastanka morebitnih nesreč pri delu.

7. Ali imamo starši šoloobveznih otrok prednost pri koriščenju letnega dopusta med počitnicami?

ZDR je glede načina koriščenja dopusta s spremembo z novembra 2007 določil tudi, da imajo starši šoloobveznih otrok, to pomeni tako oče kot tudi mati, pravico izrabiti najmanj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic. S šolskimi počitnicami sicer niso mišljene le šolske počitnice v poletnem času, pač pa tudi jesenske, zimske ali druge šolske počitnice tekom šolskega leta. To je popolnoma nova določba, katere učinek v praksi se bo šele pokazal. Vsekakor pa je njen namen lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Vendar pa ta določba staršem ne daje prednosti pred ostalimi delavci.

8. Katerim delavcem pripada regres za letni dopust?

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta.

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa.

Izplačilo regresa ni vezano na koriščenje dopusta, temveč le na pravico do dopusta. To pomeni, da ima delavce pravico do regresa tudi, če dopusta sploh ni koristil.

9. Koliko znaša regres?

Višina regresa se navadno določa s kolektivno pogodbo dejavnosti. Po določilih zakona o delovnih razmerjih pa regres ne more biti nižji od zneska minimalne plače, ki velja v času njegovega izplačila.

10. Koliko regresa mi pripada, če delam le po 4 ure?

V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, ima pravico do sorazmernega dela regresa glede na delovni čas za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (4 ure dnevno – ½ regresa).
To pa ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Tem delavcem pripada celoten regres.

---

Sklenitev delovnega razmerja

1. Delodajalec mi noče vročiti pisne pogodbe o zaposlitvi? Kaj naj naredim?

Pogodba o zaposlitvi se načeloma sklepa pisno, ni pa to pogoj za njeno veljavnost. Tudi brez pisne pogodbe je delavec v delovnem razmerju z delodajalcem in sicer za nedoločen čas, tudi če je bilo ustno dogovorjeno kaj drugega. ZDR delavcu daje možnost, da od delodajalca kadarkoli zahtevate izdajo pisne pogodbe o zaposlitvi.

2. Ali moram res takoj podpisati pogodbo o zaposlitvi ali jo lahko odnesem domov in mirno preberem ter se odločim?

Delodajalec je dolžan delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred njeno sklenitvijo. Ponudba pogodbe o zaposlitvi načeloma ni omejena na noben rok veljavnosti.
Delavcu nikoli ni potrebno ničesar podpisati takoj na licu mesta. Vedno mu mora biti dan čas za razmislek in posvetovanje s pravnim strokovnjakom.

3. Kako naj vem, da me je delodajalec prijavil v sistem socialnih zavarovanj ob sklenitvi delovnega razmerja?

Delodajalec je dolžan ob sklenitvi delovnega razmerja delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno, in zavarovanje za primer brezposelnosti in delavcu izročiti kopijo prijave in sicer v 15 dneh od nastopa delovnega razmerja.

---

Odpoved delovnega razmerja

1. Na kakšen način lahko preneha moja pogodba o zaposlitvi ?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden najbolj pogostih razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba sicer lahko preneha tudi :

• zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena (pogodba za določen čas)
• s smrtjo delavca ali delodajalca, ki je fizična oseba,
• s sporazumom,
• s sodbo sodišča ter
• po samem zakonu.

2. Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe ?

Redna odpoved
Pogodba o zaposlitvi se odpove z odpovednim rokom, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Ločimo:

• redna odpoved iz poslovnega razloga,
• redna odpoved iz razloga nesposobnosti,
• redna odpoved iz krivdnega razloga,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi,
• redna odpoved iz razloga invalidnosti ter
• redna odpoved s strani delavca.

Izredna odpoved
Nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, niti do izteka odpovednega roka, zato odpovednega roka ni. Ločimo:

• izredna odpoved s strani delodajalca ter
• izredna odpoved s strani delavca.

3. Kaj mora delodajalec storiti, preden mi odpove pogodbo o zaposlitvi ?

opozorilo:

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec (v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v 6 mesecih od nastanka kršitve) pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe ob ponovni kršitvi, in sicer v enem letu od prejema opozorila.

zagovor:

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

vabilo:

Vabilo je pisno in vsebuje razlog nameravane odpovedi, termin in kraj zagovora.
Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata.

namera:

Pred redno odpovedjo iz poslovnega razloga mora delodajalec delavcu izročiti namero.

4. Kako pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko sodeluje sindikat?

Če bo delavec tako zahteval, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pisno obvestiti delavčev sindikat. Sindikat lahko poda mnenje v roku 8 dni.

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata.

Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi:
V kolikor sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ali izredni odpovedi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe, prenehanje ne učinkuje do poteka roka za sodno oz. arbitražno varstvo.

5. Kaj lahko storim zoper podano oz. vročeno odpoved pogodbe o zaposlitvi ?

Tožbo, s katero naj sodišče ugotovi, da je bila odpoved pogodbe nezakonita, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve vloži na pristojno delovno sodišče.

6. Kateri so razlogi, zaradi katerih mi delodajalec lahko poda redno odpoved?

Razlogi za redno odpoved so:

• poslovni razlog (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca);
• razlog nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela);
• krivdni razlog (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja);
• razlog invalidnosti (nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti).

Razlog za odpoved mora biti utemeljen in takšen, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.

---

Zaščitene kategorije delavcev (invalidi, starejši, …)

1. Ali mi delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če sem invalid?

Invalidi (ne glede na stopnjo in vrsto invalidnosti) so bili absolutno zaščitene kategorije delavcev vse do 1.1.2006. Po tem datumu pa je, pod določenimi pogoji, tudi invalidu mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. To pomeni v primeru, ko delodajalec za delavca invalida nima ustreznega delovnega mesta oziroma dela, ki bi ga tak delavec lahko opravljal.

Ne glede na dejstvo, da je delavec invalid, pa mu je že ves čas mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (npr. ker ne dosega predvidenih delovnih rezultatov, norme, ker pri njegovem delu prihaja do napak,… vendar za to ni razlog njegova invalidnost) ali iz krivdnega razloga (npr. alkoholiziranost na delovnem mestu, kraje na delovnem mestu, kršenje drugih pogodbenih obveznosti,…).

2. Postal sem invalid III. kategorije. Kdo preveri ali je delovno mesto, na katerega me bo delodajalec razporedil, zame ustrezno?

Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delo, je delodajalec dolžan pridobiti dopolnilno izvedeniško mnenje invalidske komisije o ustreznosti dela za invalida, ki se mu ponuja nova pogodba o zaposlitvi. Ali je delo ustrezno pa lahko presoja tudi pooblaščeni zdravnik delodajalca.

3. Ali sem kot invalid dolžan delati nadure oziroma v prerazporejenem delovnem času?

Delavec invalid načeloma lahko dela v prerazporejenem delovnem času, prav tako tudi nadure. Izjema so le tisti invalidi, ki delajo krajši delovni čas na podlagi odločbe invalidske komisije in tisti, katerim bi se po mnenju pooblaščenega zdravnika lahko poslabšalo zdravstveno stanje zaradi takega dela.

4. Kaj pomeni, da sem kot starejši delavec zaščiten?

Delavci, ki so starejši od 55 let in delavke letos starejše kot 54 let spadajo v zaščiteno kategorije delavcev. To pomeni, da takemu delavcu delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ne more postati višek), razen v primeru prenehanja delodajalca ali v primeru, da delodajalec takemu delavcu hkrati z odpovedjo ponudi v sklenitev novo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delo. Starejšemu delavcu pa delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, da bi v času prejemanja nadomestila na Zavodu za zaposlovanje izpolnil zakonske pogoje za upokojitev.
Vendar pa opozarjamo, da delavec ni zaščiten pred odpovedjo iz drugih razlogov, to je iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga ali izredno.
Starejšemu delavcu delodajalec ne more odrediti nadurnega dela, dela v prerazporejenem delovnem času ali nočnega dela brez njegovega pisnega soglasja.

5. Na kakšen način so zaščitene matere z majhnimi otroki?

Zakon o delovnih razmerjih daje posebno varstvo nosečnicam in doječim materam ter staršem do 3. leta starosti otroka. Nosečnice in doječe matere je delodajalec dolžan razporediti na tako delovno mesto, da pri opravljanju dela ni ogroženo zdravje matere in otroka.
Tako oče kot mati, ki skrbita za otroka starega do treh let, nista dolžna opravljati nadurnega dela in dela ponoči brez predhodnega pisnega soglasja.

6. V katerem primeru lahko nosečnici preneha delovno razmerje?

Delodajalec delavki ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz nobenega razloga. Izjemoma lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavki po predhodnem soglasju inšpekcije za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
Opozarjamo pa, da delavki lahko preneha delovno razmerje, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in sicer s potekom časa za katerega je pogodba sklenjena.

7. Ali so tudi očetje zaščiteni pred odpovedjo, če so na porodniškem dopustu?

Oče in mati sta zaščitena pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi vse čas, ko izrabljata katerokoli obliko starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po tem. Starševski dopust je očetovski dopust, porodniški dopust, dopust za nego in varstvo otroka in posvojiteljski dopust.

---

Delovni čas

1. Kaj je efektivni delovni čas?

Zakon o delovnih razmerjih vsebuje določbo (člen 141/3), da je osnova za izračun produktivnosti dela efektivni delovni čas. Zakon definira »efektivni delovni čas« kot vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz PZ. Nadalje ne vsebuje opredelitve, kaj vse se v efektivni delovni čas ne všteva.

Čeprav je zakonska definicija efektivnega delovnega časa dokaj splošna, pa vendarle daje jasnejšo usmeritev, da efektivni delovni čas ni le čas, ko delavec delo dejansko opravlja, temveč tudi čas priprave na delo in zaključnih del, čakanja na delo, pripravljenosti na delo na delovnem mestu ipd. – torej čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in opravlja svoje delovne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.

Naši strokovnjaki delovnega prava so mnenja da »določba (kaj se šteje kot efektivni delovni čas, o.p.) po svojem namenu širi pomen efektivnega delovnega časa preko časa dejanskega opravljanja dela v rednem delovnem času, kot tudi v času preko polnega delovnega časa tudi na obdobja, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz PZ. V tem okviru je v efektivni delovni čas treba šteti na primer:

• čas priprave na delo in zaključna dela (preoblačenje, pripravljanje, popravila, vzdrževanje, čiščenje delovnih naprav in priprav, predaja dela, prevzem dela, priprava poročil…)
• čas, v katerem delavec čaka na delovnem mestu, pripravljen na opravljanje dela, pa dela ne opravlja zaradi pomanjkanja surovin, okvar, nesreč…)
• čas kratkih varstvenih odmorov…

(povzeto iz komentarja ZDR, GV založba, 2003, avtorji Nataša Belopavlovič, Irena Bečan, dr. Aleksej Cvetko in ostali)«

Efektivni delovni čas je potrebno obravnavati tudi z vidika določbe 142. člena ZDR, ki določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. V primeru kršitve omejitve polnega delovnega časa ima delavec možnost in pravico obvestiti inšpektorja za delo. Nezakonito določanje polnega delovnega časa v nasprotju z zakonom pa je opredeljeno kot prekršek in sankcionirano z denarno kaznijo (člen 230/3. točka ZDR).

2. Delodajalec me je z obvestilom obvestil, da bom zaradi povečanega obsega dela v naprej delal na dve izmeni. Jaz se ne strinjam tem. Kaj lahko storim?

Določilo o delovnem času naj bi vsebovala že pogodba o zaposlitvi. V njej je navadno zapisano v koliko izmenah se delo opravlja.
Sicer pa je delovni čas vprašanje, ki se tiče organizacije dela pri delodajalcu, kar pomeni, da je v določanje delovnega časa v domeni delodajalca, seveda v okviru zakonskih in pogodbenih določil.